Knjiga užitkov

Užitek Lufke

Otoški raj na robu betonske džungle

Stojim na Ponte dell'Accademia in opazujem sedeča zaljubljenca na črni gondoli. Ne čutim egoistične, še manj pa ljubosumne želje, ker se to meni ne dogaja. Kvečjemu se mi zdi, da nista resnična, nista pristna. Onadva v čolnu, poet poje, vozač se med krmarjenjem neznosno poti, vsenaokoli pa skačejo bežeči in radovedni ljudje s fotoaparati, ki neustavljivo šklocajo v ritmu »ujeti trenutek, ujeti trenutek«. Samo to se jim mudi po glavi. A se je mogoče kateremu od njih že zgodilo, da so med seanso »ujeti trenutek in ga ovekovečiti«, ga sami malodane pozabili še doživeti? Kaj potem pomeni bled odtenek na fotografskem papirju, slika.jpg na kompjuterju, kaj pomeni materializem, če se ne spominjamo najpreprostejšega užitka – občutka.